Slovenija prvič dobiva akcijski načrt za izvajanje nacionalnega programa za kulturo – čeprav gre za zakonsko obveznost, doslej tovrsten krovni strateški dokument še nikoli ni bil pripravljen.
Kulturo opredeljuje kot enega ključnih družbenih podsistemov, saj izboljšuje kakovost življenja, spodbuja raznolikost, vzpostavlja kritični odnos posameznikov do družbe in krepi njihovo ustvarjalnost, omogoča vsebinsko polno preživljanje prostega časa, zagotavlja svobodo izražanja ter dostop do kakovostnih in preverjenih informacij, omogoča živost jezika in z ohranjanjem kulturne dediščine osmišlja preteklost ter kaže vizijo prihodnosti.
Svoje poslanstvo lahko kultura udejanja le, če so v sektorju zagotovljeni ustrezni pogoji za strokovno delo delavcev v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva v ljubiteljski kulturi, kar je eden izmed osrednjih temeljev akcijskega načrta.
Pospešeno se podpira razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo še posebej skrbela za dostop umetnosti za otroke iz manjših bolj oddaljenih osnovnih in srednjih šol. Prvič v zgodovini se na sistemski ravni povezujeta področji zdravja in kulture, s posebnim poudarkom na boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva.
Na področju skrbi za okolje se pospešeno vlaga v energetske obnove javne kulturne infrastrukture ter prehod na trajnostni način organizacije kulturnih dogodkov.
Akcijski načrt je razdeljen na 13 razvojnih strateških ciljev. Skupno je v akcijskem načrtu 79 prebojnih ukrepov. Vsaka rešitev je opredeljena s temeljnimi strateškimi cilji in prečnimi politikami, področji kulture, na katerih bo imela učinke, ter z deležniki v kulturi, na katere bo vplivala.
Vir: Ministrstvo za kulturo
