Dne 24. 10. 2017 je od 14.00 do 15.30 ure potekal sestanek s predstavniki hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji v prostorih Ministrstva za kulturo, v sobi 113, prvo nadstropje na Metelkovi 4 v Ljubljani.

Prisotni:
Đanino Kutnjak (Hrvaško kulturno društvo Pomurje), Marko Mandir (Hrvaško kulturno društvo Maribor), Stjepan Šimunić (Hrvaško kulturno društvo Ljubljana), Pejo Mijatović (Hrvaško kulturno društvo Škofja Loka), Ivan Botter (Hrvaško društvo Ljubljana), Matej Maček (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), dr. Sašo Gazdić (vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice MK), mag. Mateja Bošnjak (Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice in Sonja Trančar (Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice).

Kot prvo smo udeležencem posveta pojasnili, da je namen sestanka prisluhniti pripadnikom hrvaške skupnosti oziroma njihovim društvom in zvezi, glede njihovih kulturnih potreb, s kakšnimi izzivi se soočajo na kulturnem področju in kje vidijo svoj razvoj na področju ljubiteljske kulture. Đanino Kutnjak je zelo široko predstavil ugotovitve, ideje, predloge in vprašanja o kulturnemu delovanju hrvaških društev v Sloveniji:
1.) Stanje in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti znotraj hrvaške skupnosti v Sloveniji. V Zvezi hrvaških društev v Sloveniji deluje 10 društev, ki se ukvarjajo predvsem s kulturnimi dejavnostmi. To so ljubiteljske dejavnosti skozi delovanje 6 folklornih skupin, 3 gledaliških skupin, 4 tamburaške skupine, 5 pevskih zborov in 3 pevskih klap (skupine 6 do osem pevcev ljudske glasbe).
Sedem društev izdaja svoj časopis, kot periodično glasilo, v slovenščini in hrvaščini, tudi z besedili v lokalnih dialektih na Hrvaškem. Zveza hrvaških društev in posamezna društva občasno izdajajo priložnostne publikacije. Svoje prostore za delovanje ima na razpolago šest društev, štiri društva pa nimajo svojih prostorov in se poslužujejo iskanja terminov in prostorov v lokalnih skupnostih.
Društva organizirajo letno okrog 100 različnih javnih dogodkov, oziroma prireditev. Zveza hrvaških društev v Sloveniji organizira letno od štiri do šest dogodkov, ter Sabor (Zbor) Hrvaške Kulture v Sloveniji (ob udeležbi vseh društev).
Že 15 let aktivno sodelujejo z Javnim Skladom za Kulturne Dejavnosti Republike Slovenije (JSKD), na nivoju Zveze hrvaških društev v Sloveniji in na nivoju posameznih hrvaških društev. Menijo, da je za enkrat JSKD edina nacionalna institucija s katero imajo ustvarjalno sodelovanje, posebej skozi svetovanje, pripravo in odobritev projektov. Na ta način dosežejo delno financiranje izdaje časopisov društev in Zveze hrvaških društev, organiziranje in izpeljavo seminarjev za voditelje folklore, organizacijo razstav likovnih del in ročne ustvarjalnosti, glavnega dogodka posameznih društev, ter udeležbo na letnemu srečanju etničnih folklornih skupin Slovenije.
2.) Predstavitev pogledov, idej in predlogov. Upajo, da je skupni interes in potreba hrvaških skupnosti v Sloveniji in slovenskega naroda, da se vsestransko in kakovostno slovenski javnosti predstavi hrvaška kultura, kot del evropske kulture. S tem namenom želijo in predlagajo, da se še bolj usmerijo projekti kulturne ljubiteljske dejavnosti v organizacijo seminarjev za voditelje folklornih skupin, pevskih zborov in gledaliških skupin, ter glasbenih skupin. Predvsem potrebujejo strokovno (profesionalno) vodenje delavnic za gledališke skupine. Glede na ustvarjene izkušnje, zelo lep odmev v lokalnih skupnostih in v javnosti, predlagajo, da se v bodoče podprejo tudi projekti kulturno-turistično-kulinaričnih dejavnosti. To še posebej velja in celo ima nacionalni ter mednarodni pomen, da dobijo podporo pri organizaciji in izvedbi projektov turističnih prireditev, ki povezujejo sosednje države. Menijo, da bi lahko dosegli širši namen v organiziranju mednarodnih prireditev na področju glasbe, likovnega in književniškega ustvarjanja. V vseh mestih, kjer delujejo hrvaška društva, bi želeli načrtno in projektno ustvarjati enkrat letno Dan Hrvaške kulture skupaj z lokalno skupnostjo. Dan hrvaške kulture poteka že 12 let in je most sodelovanja med R Hrvaško in R Slovenijo.
3.) Vprašanje integracije hrvaške skupnosti v slovensko družbo je za njih primarno vprašanje, ki po njihovem mnenju odpira številne možnosti in priložnosti za kulturno sodelovanje hrvaškega in slovenskega naroda. Izpostavili so, da bi s tem namenom želeli nadaljevati, spodbujati, ter ob pomoči ministrstva organizirati predstavljanje hrvaške skupnosti v širši slovenski javnosti, skozi vse javno dostopne medije (tisk, radio, televizija in internet). Izpostavili so, da je pomemben predpogoj za polno integracijo hrvaške skupnosti v slovensko družbo mogoč le z ustvarjanjem političnih pogojev za rešitev statusa hrvaške skupnosti v Sloveniji. Nerešeno vprašanje statusa za hrvaško skupnost močno vpliva na pripravljenost slovenske in hrvaške države za večjo finančno pomoč za delovanje hrvaške skupnosti v Sloveniji. Iščejo zakonske poti rešitve tega vprašanja, ker se zavedajo, da v Sloveniji sedaj in verjetno v bližji prihodnosti ne obstoja zadostna politična volja za rešitev vprašanja ustavno-pravnega statusa obstoja Hrvatov v Sloveniji.
4.) Vprašanja in izzivi. Naslednji korak za večjo kulturno delovanje in integracijo v slovensko družbo bi bila ustanovitev Zavoda za hrvaško kulturo v Sloveniji. Zavedajo se, da je veliko ovir, a tudi veliko potreb in razlogov, da se to uresniči. V Zavodu za hrvaško kulturo bi ustvarjali in delovali znotraj nekoliko področij ali segmentov in sicer: Znanstveno raziskovanje, Informatika in Dokumentalistika, Kulturno umetniški dogodki, Strokovno usposabljanje in šolanje v kulturi, ter Profesionalno vključevanje mladih v kulturno znanstveno delo. Želijo si profesionalizacije Zveze in jih zanima ali se lahko v naprej pove ali so primerni za prijavo na razpis. Predvsem pa jih zanima kje lahko pričakujejo pomoč ministrstva za njihovo kulturno delovanje.

Ostali udeleženci posveta pa so zastavili tudi konkretna vprašanja
Pejo Mijatović: je izpostavil, da imajo v društvu težave s plačanjem stroškov (režijskih) za redno delovanje društva. Spraševali so ali obstaja možnost, da bi lahko pomagali npr. društvu v Škofji Loki za redno delovanje?
Marko Mandir: je izpostavil težavo profesionalnih umetnikov manjšincev, za katere bi bilo potrebno razviti večjo senzibilnost in razumevanje.
Stjepan Šimunić: zanimalo ga je ali so pri vseh JR merila že vnaprej določena in se jih ne da spreminjati. Opisal je tudi težavo pri regijskem folklornem srečanju, kjer je ocenjevalec ponavadi poznavalec enega plesa, npr. srbske folklore, ne pa vseh.
Ivan Botter: je spraševal glede predstavitve vseh skupnosti, g. Kutnjak pa je dodal, da bi bilo to za hrvaško skupnost sprejemljivo v kolikor so prisotne vse manjšinske skupnosti, tudi it., mađ. in romska.
Predstavnik JSKD g. Maček in predstavniki Službe za kulturne raznolikosti so podali sledeča pojasnila:
Vodja službe dr. Sašo Gazdić je prisotnim pojasnil vlogo Ministrstva za kulturo in JSKD, ter še enkrat povzel namen posveta.
Mateja Maček: je razložil določene zadeve glede regijskega srečanja in predstavil statistiko glede vloženih vlog in financiranih projektov po skupnostih (razmerje).
Sonja Trančar in mag. Mateja Bošnjak: sta pojasnili, da se redno delovanje društev ne more financirati v okviru projektov, ampak samo kulturna vsebina. Pojasnili sta tudi, da so nekateri razpisni pogoji (merila) vnaprej določeni, nekateri se pa lahko spremenijo, če so za to izražene potrebe (npr. na posvetih, ki se izvajajo). Sonja je predstavila različne možnosti za prijavo na razpise, Mateja pa možnost financiranja v okviru ESS razpisa za večjo socialno vključenost in spodbudila k prijavi organizacij, ki te možnosti še niso izkoristile, v partnerstvu z izkušenimi organizacijami.

Sklep 1:
Ministrstvo za kulturo preveri ali lahko pomaga pri uporabi/ najemu prostorov lokalne skupnosti. Zanimajo jih tudi delavnice v katerih se bodo lahko povezovali, pokazali in vključevali.

X