1. točka:

Đanino Kutnjak: se je zahvalil, da lahko predstavi pobudo hrvaške narodne skupnosti v RS na seji Sveta. Dejal je, da zgodovina hrvaške skupnosti v RS kaže, da si je le ta vrsto let prizadevala, da bi rešila statusno vprašanje, vendar do sedaj še niso bili uspešni. Zveza ima sedaj novo vodstvo, ki se je odločilo, da bo to leto začelo pogovore, ki bi pripeljali do rešitve njihovega statusnega vprašanja. Za to priložnost so bili povabljeni k predsedniku državnega zbora, kjer so izpostavili tri točke, in sicer:

1.) Katero delovno telo v RS obravnava vprašanja hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji?
2.) Predlog Zveze hrvaških društev v Sloveniji o parlamentarnem postopku za urejanje statusnega položaja Hrvaške skupnosti v Sloveniji in
3.) Ustanavljanje Zavoda za kulturo hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji.

Pogovori na dveh sestankih so tekli v smeri razumevanja politične situacije z opisom, kaj vse se je do sedaj že uredilo. Drugi sestanek so imeli z Odborom za kulturo, ki ga vodi dr. Dragan Matić, na katerem so še bolj poudarili svoje potrebe. Tretji sestanek pa so imeli na Ministrstvu za kulturo, ki ga vodi g. Peršak. Predlagano je bilo, da naj hrvaška skupnost poda pobudo za reševanje statusnega vprašanja Hrvatov v RS, kar pa ne izključuje drugih narodnih skupnosti, da se priključijo in s tem rešijo svoje statusno vprašanje na ta ali drugi način. Pripravljeni so sodelovati z drugimi skupnostmi, da rešijo to vprašanje. Pobuda je na mizi, osnova za pripravo Zakona o hrvaški skupnosti pa je Zakon o romski skupnosti. G. Kutnjak je poudaril, da prihaja iz Lendave, kjer živijo skupaj v skupnosti s slovenskim, madžarskim in romskim prebivalstvom. Judje pa že 700 let živijo 4 km od hrvaške in madžarske meje. Pobuda naj bi rešila vsa odprta vprašanja, kakor jih predlaga romski zakon, kar pomeni, da se vse zadeve rešujejo na nivoju države in lokalnih skupnosti. Hrvaška skupnost se je integrirala v svojo lokalno skupnost, saj društvo deluje že 17 let in so enakopravno zastopani v občinskem svetu, tako kot madžarska narodna skupnost in romska skupnost. Na osnovi politike multikulturnosti so enakopravni vsi v občini Lendava, ki je vložila tudi vlogo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Pobuda je resnična želja hrvaške skupnosti, da se z zakonom uredi njihov status. Vedo, da se status rešuje v parlamentu, vedo da bodo maja 2018 parlamentarne volitve in si prizadevajo, da bi preko parlamentarnih strank dosegli, da v svoje programe uvrstijo Zakon o hrvaški manjšini, ter da bi v naslednjem mandatu Vlada to tudi realizirala.

Anton Peršak je odprl razpravo in predal vodenje podpredsedniku Sveta.

dr. Ilija Dimitrievski: je povedal, kakšno je stališče EXYUMAK-a ter da hrvaškemu predlogu ne nasprotujejo. Argumente poznajo, saj so le ti isti tudi pri njihovi pobudi oziroma prizadevanjih. Poudaril je, da se pa ne bi strinjali, v kolikor bi se to vprašanje reševalo ločeno, ker v bistvu ni toliko različnih točk, kot je skupnih, da bi zahtevalo poseben zakon. Če se Vlada RS do tega zaključka v svojem procesu razreševanja dokoplje, se bodo takrat o tej zadevi pogovarjali. Prav je, da pobudo za ustavno spremembo speljejo čim prej do konca. Torej spremembo Ustave RS, saj je edino to prava pot za sprejetje zakona, saj imajo tudi priznane manjšinske skupnosti svoje člene v ustavi, točno so navedene tudi kolektivne pravice manjšinskih skupnosti. Brez takega člena so praktično bosi in vse kar so predlagali, je tudi zelo pomanjkljivo zapisano (vsa imena narodnih skupnosti nekdanje SFRJ). Vzporedno bi lahko reševali problematiko z zakonom. Povedal je še, da je priprava osnutka zakona pripravljena in da so z njim seznanjeni vsi državni organi. Sedaj je potrebna le še politična volja, da se to vprašanje razreši. Vsakršno razreševanje brez temeljne pravne osnove, sklicevanje na Deklaracijo je žal, po njegovem mnenju in po mnenju različnih strokovnjakov, ki so tudi sodelovali pri pripravi zakona, prešibko. Stvari lahko potekajo istočasno – sprememba Ustave in priprava zakona, ki ne predstavlja nekega dodatnega napora in nima velikih finančnih posledic. Povedal je še, da so bili v sredo na sprejemu pri predsedniku Državnega zbora, povabljeni so bili vsi predstavniki narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, razen Bošnjaki. Dodal je, da Vlada RS še vedno razmišlja, kako se lotiti tega vprašanja. Počakati je potrebno, da se bodo politične stranke, ki vodijo Vlado RS med seboj dogovorile. Žalostno je le dejstvo, da na ta dogovor praktično čakajo že 15 let, kmalu bo konec mandata, potem bodo morali ponoviti isto zgodbo od začetka do konca. Sodelujoče je seznanil z dejstvom, da so to zgodbo ponovili že 3 – 4 krat. Meni, da je že skrajni čas, da Vlada RS da kakršenkoli odgovor, tudi če reče ne. Predstavniki narodnih skupnosti nekdanje SFRJ so naredili vse v zvezi s to pobudo, poskusili so kot EXYUMAK, preko Sveta itd. Na koncu bodo ljudje sami presodili, koga bodo volili, kakšni so argumenti za in proti. Združena levica je zbrala 9 podpisov, podpise so imeli obljubljene tudi od drugih strank (SD v celoti), ki pa so se kasneje na koaliciji dogovorili, da o tem zaenkrat še ne bodo odločali. Procedura še ni zaključena. Povedal je še, da pričakujejo vsaj 20 zbranih podpisov, da bodo lahko pobudo in Memorandum dali v proceduro. Dodal je še, da sam nima nič proti pobudi hrvaške narodne skupnosti, vendar pa pričakuje, da se bodo zadeve enotno reševale na vseh ravneh.

Fahir Gutič: je dopolnil podpredsednika Sveta, ter dodal, da država lahko sprejme zakon tudi na tak način, oziroma Vlada RS lahko sprejme vse zakone, ne da bi kogarkoli karkoli vprašala. Pobuda je bila podana z njihove strani. Pripravljen zakon bi zajemal vse od šolstva, medijev, financiranja itd. Dodal je še, da v bistvu ni institucije, s katero se ne bi pogovarjali. Tudi predsednik Državnega zbora je obljubil podpise, dokler ni prišlo do te točke, ko je bilo treba dejansko podpisati. Hrvaška pobuda je zanj sprejemljiva, dodal je še, da država lahko sprejme tudi ta zakon. Meni, da si Vlada RS kupuje čas, saj pripomb na zakon niso dali.

Đanino Kutnjak: je dejal, da pričakuje od ministra za kulturo, ki je hkrati tudi član Vlade RS in predsednik Sveta, da jim odgovori, kdo lahko začne parlamentarno proceduro za sprejem zakona. Želi tudi vedeti, kako so se ostale narodne skupnosti opredelile do njihovega zakona.

dr. Ilija Dimitrievski: je pojasnil, da minister za kulturo nima pooblastil, da »manjšinski« zakon predlaga v obravnavo na Vlado RS. Prav tako Svet ni pooblaščen predlagatelj vladnega gradiva. Svet lahko s sklepi samo seznani Vlado RS. Pobuda je prepuščena njim samim. Mihaela Brezar: je dejala, da je v skladu z Odlokom o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti ta pristojen le za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter za romsko skupnost.

SKLEP: Svet se je seznanil s pobudo hrvaške narodne skupnosti in z njo seznani tudi predsednika Vlade RS in predsednika Državnega Sveta.

X