Vljudno vas vabimo na pogovor s hrvaško pisateljico Nado Gašić in predstavitev njene knjige Voda, pajčevina, ki bo v okviru Festivala slovanskih književnosti potekal v torek, 7. oktobra 2025, s pričetkom ob 18. uri v dvorani Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 v Ljubljani.
S pisateljico se bo pogovarjal Gašper Stražišar.
Hrvaška pisateljica in prevajalka Nada Gašić (1950) je po študiju jugoslavistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu delala kot lektorica hrvaškega jezika na univerzah v Pragi, Sankt Peterburgu in Brnu. Pri sedeminpetdesetih letih je izdala svoj prvi roman Mirna ulica, drvored (Mirna ulica, drevored), ki je takoj vzbudil zanimanje kritikov in bralcev. Ti so z naklonjenostjo sprejeli tudi roman Devet života gospođe Adele (Devet življenj gospe Adele, 2020) in zbirko kratkih zgodb Posljednje što su vidjele (Zadnje, kar so videle, 2022). V Mariboru rojena pisateljica velja za najbolj »zagrebško avtorico«, saj so vsa njena dela pravi mozaik zagrebških ulic, bolj ali manj znanih stavb in ljudi ter predvsem vseh plasti tamkajšnje govorice. Za roman Voda, pajčevina (2010), ki je njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino, je dobila nagrado mesta Zagreb in nagrado Vladimirja Nazorja. Leta 2024 je izšel njen novi roman Četiri plamena, led (Štirje plameni, led) in prevod Vode, pajčevine v angleščino (Water, Spiderweb). Njena dela so prevedena v angleščino, italijanščino, slovenščino, ukrajinščino, makedonščino in bolgarščino.
Roman Voda, pajčevina je uvrščen v zbirko Sto slovanskih romanov.
Voda, pajčevina je eden redkih romanov, ki brezšivno združujejo različne žanre v harmonično celoto. V njem najdemo pravljice, izpovedi, tok zavesti, gradiva s spleta, psihološke profile morilcev … ves tisti material, iz katerega je stkano življenje v svoji polnosti, zapletenosti in jezikovni pisanosti. Roman se začne s poplavo v Zagrebu leta 1964. Deroča Sava, ki prinese strah, tesnobo, napetost in negotovost ter odnese več življenj, v roman priteče samo na začetku in na koncu, vmes pa spremljamo razkrivanje zločina in se potapljamo v zgode in nezgode razpadle družine iz sedanjosti. Zgodba se ne razpleta v smer čiste kriminalke – zločin je le izhodiščna točka, okoli katere se z izjemno spretnostjo, občutkom za atmosfero, prefinjenim jezikom in suverenim prehajanjem med pripovednimi registri plete impresivno zasnovana življenjska pripoved, ki bralcu ne dopušča predaha.
Okostje kriminalne zgodbe se dotika številnih nevralgičnih točk tranzicijskega in posttranzicijskega obdobja – od prepletenosti politike in kriminala, socialnih razlik, deklet na klic, do sumljivih gradbenih podvigov –, v katere Nada Gašić vgrajuje različne žanrske, pripovedne in celo grafične registre. Tako »Voda, pajčevina« deluje tudi kot roman o četrti, v katerem zagrebška Trešnjevka postane svojevrstna metafora sveta.
S pisateljico se bo pogovarjal Gašper Stražišar.
Hrvaška pisateljica in prevajalka Nada Gašić (1950) je po študiju jugoslavistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu delala kot lektorica hrvaškega jezika na univerzah v Pragi, Sankt Peterburgu in Brnu. Pri sedeminpetdesetih letih je izdala svoj prvi roman Mirna ulica, drvored (Mirna ulica, drevored), ki je takoj vzbudil zanimanje kritikov in bralcev. Ti so z naklonjenostjo sprejeli tudi roman Devet života gospođe Adele (Devet življenj gospe Adele, 2020) in zbirko kratkih zgodb Posljednje što su vidjele (Zadnje, kar so videle, 2022). V Mariboru rojena pisateljica velja za najbolj »zagrebško avtorico«, saj so vsa njena dela pravi mozaik zagrebških ulic, bolj ali manj znanih stavb in ljudi ter predvsem vseh plasti tamkajšnje govorice. Za roman Voda, pajčevina (2010), ki je njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino, je dobila nagrado mesta Zagreb in nagrado Vladimirja Nazorja. Leta 2024 je izšel njen novi roman Četiri plamena, led (Štirje plameni, led) in prevod Vode, pajčevine v angleščino (Water, Spiderweb). Njena dela so prevedena v angleščino, italijanščino, slovenščino, ukrajinščino, makedonščino in bolgarščino.
Roman Voda, pajčevina je uvrščen v zbirko Sto slovanskih romanov.
Voda, pajčevina je eden redkih romanov, ki brezšivno združujejo različne žanre v harmonično celoto. V njem najdemo pravljice, izpovedi, tok zavesti, gradiva s spleta, psihološke profile morilcev … ves tisti material, iz katerega je stkano življenje v svoji polnosti, zapletenosti in jezikovni pisanosti. Roman se začne s poplavo v Zagrebu leta 1964. Deroča Sava, ki prinese strah, tesnobo, napetost in negotovost ter odnese več življenj, v roman priteče samo na začetku in na koncu, vmes pa spremljamo razkrivanje zločina in se potapljamo v zgode in nezgode razpadle družine iz sedanjosti. Zgodba se ne razpleta v smer čiste kriminalke – zločin je le izhodiščna točka, okoli katere se z izjemno spretnostjo, občutkom za atmosfero, prefinjenim jezikom in suverenim prehajanjem med pripovednimi registri plete impresivno zasnovana življenjska pripoved, ki bralcu ne dopušča predaha.
Okostje kriminalne zgodbe se dotika številnih nevralgičnih točk tranzicijskega in posttranzicijskega obdobja – od prepletenosti politike in kriminala, socialnih razlik, deklet na klic, do sumljivih gradbenih podvigov –, v katere Nada Gašić vgrajuje različne žanrske, pripovedne in celo grafične registre. Tako »Voda, pajčevina« deluje tudi kot roman o četrti, v katerem zagrebška Trešnjevka postane svojevrstna metafora sveta.
